Članki

Sprejemanje in spoštovanje drugačnosti

Ko razmišljam in govorim o strpnosti, jo vidim kot moralno vrlino posameznika. Pokaže se kot značajska lastnost. Je del človekove osebnosti in posameznikovega življenja, sestavljena pa je iz vrednot, ciljev, misli … Je daljši proces, ki vključuje medsebojne odnose, sožitja in medsebojna sodelovanja.

Priredila: Jasmina Čavužič, dipl. soc. del. spec. in asist. psihodinamske psihoterapije

 

Strpnost vključuje ljubezen, pravičnost, potrpežljivost, resnico, ljubljenost, samokritičnost, sposobnost komuniciranja, samospoštovanja in spoštovanja drugih. Strpnost je priučena socialna sposobnost posameznika ali skupin, ki dopuščajo, sprejemajo in spoštujejo različna mnenja, ideje, nazore, prakse, vrednostne sistem, način življenja, … posameznikov in skupin, ki so jim neugodna, zoprna in nepravična in se razlikujejo od tistih, ki jih vzdržujejo sami. Je pomembna komponenta medsebojne povezanosti.
Je med temelji demokracije, saj pomeni zmožnost pogledati na problem še iz drugega zornega kota, prisluhniti in spoštljivo razpravljati o drugačnem, morda celo nasprotnem mnenju.

Kaj strpnost je, kaj pomeni?

Menim, da biti strpen pomeni spoštovati in razumeti, biti spoštovan in razumljen. Da skušamo razumeti mnenja drugih, da nismo skeptični in da dovolimo nekomu, da izrazi svoje mnenje tudi takrat, ko ni v skladu z našim.

Strpni smo tudi takrat, ko smo razumevajoči in poskušamo dojeti različne zorne kote in poglede na isto stvar. Da se naučimo, da na svetu nismo sami, ter da poleg nas živi toliko različnih posameznikov, ki si zaslužijo priložnost, da izrazijo lastne misli in poglede. Predvsem pa strpnost pomeni, da sprejemamo in spoštujemo drugačnost, čeprav nam morda deluje kot nekaj nenavadnega ali celo nepoznanega. Pomembno je, da se ne vdamo stereotipom, temveč da si dovolimo sami ustvariti sliko o določenih ljudeh, njihovih običajih, kulturi, religiji itd.

Resnic je toliko kot ljudi

Strpnost je zame pomembna lastnost razgledanega, dobro izobraženega in predvsem odprtega človeka. Vsa stališča in mnenja sprejema kot veljavna, dopustna in enakovredna svojim. Je radoveden in raziskuje pojme, stališča in vrednote. Na stvari gleda iz več zornih kotov. Ko vidi, da se v svojih stališčih moti, jih je pripravljen spremeniti, če pa ne dvomi v točnost svojih prepričanj, to drugim z nasprotujočimi stališči pove, a na spoštljiv in miroljuben način.
Strpen človek ni samovšečen posameznik, pač pa nekdo, ki se zaveda, da je na svetu toliko »resnic«, kot je ljudi, ki delujemo v danih okoliščinah. Zaveda se, da vsak od nas misli, deluje in se izraža malo drugače in le strpen človek ne vztraja za vsako ceno na svojem »prav«.

Kdaj ne smemo biti strpni?

Na kratko bi lahko povzela, da je strpnost pojem, ki opisuje posameznikovo zmožnost sprejemanja različnosti, po principu: »živeti in pustiti drugim, da živijo« ter »ravnati z drugimi tako, kot bi si želel, da oni ravnajo s tabo«. Strpen človek je umirjen in je spoštljiv do soljudi, ki so mu različni – bodisi je to v narodnosti, spolu, veroizpovedi, videzu, mišljenju, kulturi… Pomeni zavedanje, da si vsi zaslužimo biti obravnavani s spoštovanjem, zato moramo spoštovati vse ljudi okoli sebe. Strpnost je bistvenega pomena za zdravo življenje, ravno nasprotno pa nestrpnost lahko popelje posameznika, družbo ali državo v osebno in/ali družbeno katastrofo. Ob tej priložnosti poudarjam, da strpnost ni ultimativno načelo. Do nekaterih pojavov, kot so npr. nasilje vseh oblik, sebičnost, pohlep, izkoriščanje, samopomilovanje, ne smemo biti strpni niti kot posamezniki niti kot družba.

Strpnost – pomembna vrednota

Strpnost se kaže in gradi v vsakodnevnih odnosih v družini, šoli ali vrtcu, službi, v čakalnici, v trgovini ipd. Kaže se v tem, kako znamo in zmoremo sprejeti sošolca, ki ima govorno napako, kako sprejemamo brezdomca, ki nas prosi za drobiž, kako sprejemamo nekoga, ki je izstopa in odstopa od tistega, kar se večini zdi »normalno«. Strpnost se kaže v naših spoštljivih in potrpežljivih reakcijah, ko se je v bloku treba dogovoriti, kako bomo prenovili okolico, kako bomo izbrali ustreznega izvajalca, ki nam bo popravil streho, ko se moramo v krogu družine dogovoriti za pravila obnašanja in hišna opravila.

Prizadevam si, da bi moje vedenje in odzivanje bilo čim strpneje v smislu, da bi bila razumevajoča in konstruktivna. So kakšne stvari, ki me razjezijo, in takrat sem gotovo manj strpna, kot bi si želela. Dopuščam možnost, da me kdo vidi, da sem nestrpna v določenih situacijah. A praviloma se svojega nestrpnega vedenja hitro zavem in si prizadevam, da v prihodnje delujem drugače. Vsekakor je strpnost ena mojih (ključnih) vrednot.

Verjetno tudi vaši pogovori s prijatelji nanesejo na tematiko o dostojanstvu človeka, o sprejemanju drugih in drugačnih, o mnenjih in pogledih na svet. Z izkušnjami, ki nam jih je prineslo življenje smo že spoznali in upam, da še vedno spoznavamo, kako različni smo si ljudje med seboj. In kako je to fajn. Naučili smo se in upam, da se še učimo, kako potrebno je spoštovati druge in jih tudi, kolikor se le da, razumeti. Spoznali smo, da je nestrpnost vedno temelj nevednosti in strahu – pred neznanim, pred drugačnimi in različnimi kulturami, religijami ali narodi.

Martin Kojc je leta 1935 napisal knjigo z naslovom Učbenik življenja, v kateri med vsemi bogatimi življenjskimi nasveti večkrat poudari, kako strpno je treba pustiti življenju, da se odvija, dogaja, živi. Da ničesar ne dosežemo na silo, ampak moramo strpno pustiti, da se zgodi točno tako, kot se mora. Izhajal je iz teze, da strpnost prinaša mir v človeku.

Notranji mir pa pomeni dobro počutje in odsotnost bolezni.

 

Članek je bil objavljen v reviji Bogastvo Zdravja, 17. Maja, 2020

Share:

cropped-logo_512.png

Kategorije

cropped-logo_512.png

Recommended articles​

Recommended articles

+1 234 56 78 123

+1 234 56 78 123